Pogosta vprašanja
Sistem za satelitsko cestninjenje VIAPAN
Kako se bo izvajalo satelitsko cestninjenje Viapan?
Ali sistem Viapan in naprava za cestninjenje ustrezata načelom evropske interoperabilnosti?
Ali gre za preizkušen sistem oziroma, ali je predlagana rešitev že operativna?Katera podjetja so vključena v projekt Viapan?
Tehnologija
Katere so naloge OBU naprave za cestninjenje?
Ali je bila predlagana rešitev satelitskega cestninjenja že testirana?
Koliko časa bo potekalo testiranje sistema na celotnem AC križu RS?
Kakšna je pokvarljivost sistema oz. OBU naprave?
Kakšna je natančnost izračuna satelitskega cestninjenja?
Kako se bo izvajal nadzor (»enforcement«)?
Kakšna je življenjska doba OBU naprave za cestninjenje?
Kako se montira OBU enoto v vozilo?
Kolikšen je predviden čas montaže naprave v vozilo?
Ali lahko montaža trajno poškoduje vozilo?
Ali bo OBU naprava prenosljiva med vozili?
Ali bo OBU naprava omogočala priklop na diagnostiko vozila?
Na kakšen način bo izvedena personalizacija enote na ID uporabnika in njegovo vozilo?
Zasebnost
Na kakšen način bo zagotovljena varnost osebnih podatkov in zasebnosti?
Ali bo ohranjena anonimnost voznika?
Ali se bodo zbrani podatki uporabljali tudi v kakšne druge namene, kot zgolj za obračun cestnine?
Finance
Koliko bo uporabnika stala OBU naprava za cestninjenje?
Ali bo moral uporabnik kupiti OBU napravo?
Kako se bo izvajal obračun porabljene cestnine?
Kakšna je cena/strošek vzpostavitve satelitskega cestninjenja?
Kdo bo lastnik SIM kartice? Bo potrebno plačevati ločeno naročnino?
Sistem za satelitsko cestninjenje VIAPAN
Viapan je sistem za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku na osnovi satelitske tehnologije (po sistemu GNSS/CN – Global Navigation Satellite System/Cellular Networks), ki združuje sodobne rešitve s področja telekomunikacij in informacijskih tehnologij ter inteligentnih transportnih sistemov. Viapan sistem podpira naslednje tehnologije:
- satelitsko določanje položaja (GPS modul podpira prenos GPS in GALILEO signalov);
- prenos cestninskih podatkov med OBU enoto v vozilu in nadzornim/operativnim centrom z uporabo celičnega omrežja GSM/GPRS, podprta pa je tudi možnost nadgradnje na UMTS (HSDPA)
- mikrovalovno tehnologijo krajšega dosega DSRC (DSRC – Dedicated Short Range Communication) na frekvenci 5,8 GHz.
Kako se bo izvajalo satelitsko cestninjenje Viapan?
Satelitsko cestninjenje se izvaja s pomočjo v
vozilu nameščene naprave za cestninjenje (»OBU«, on-board-unit), v kateri je
naložen digitalizirani zemljevid celotnega cestnega omrežja s karakteristikami
cestninskih cest, ceno cestnine za kilometer posamezne cestninske ceste in
drugimi podatki, potrebnimi za obračun cestnine, kot so razvrstitev vozila v
cestninski razred po njegovih tehničnih in emisijskih karakteristikah, diferenciacija
cestnine po času prevoza in vrsti cestninske ceste ter dejansko prevožena
razdalja po posamezni cestninski cesti. Podatki se beležijo znotraj OBU
naprave, ki sama periodično pošlje v obračunski center le seštevek vsot
porabljenih cestnin.
Ali sistem Viapan in naprava za cestninjenje ustrezata načelom evropske interoperabilnosti?
Da, sistem Viapan ustreza načelom interoperabilnosti sistemov elektronskega cestninjenja, kot so opredeljena v Direktivi 52/2004/ES:
- osnovo sistema predstavlja visoko specializirana OBU enota v vozilu;
- naprava za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij uporablja naslednje tehnologije in javne standarde: satelitsko določanje položaja, mobilne komunikacije z uporabo standarda GSM-GPRS ter mikrovalovna tehnologija na frekvenci 5,8GHz;
- sistem deluje brez dodatne infrastrukture, kot so cestninske postaje in podobno;
- sistem zagotavlja varovanje osebnih podatkov, saj je celoten izračun in zbiranje porabljenih vsot na OBU napravi v vozilu, prav tako pa so vzpostavljeni enkripcijski mehanizmi pri prenosu podatkov od enote v vozilu do komunikacijskega strežnika oziroma nadzornega/operativnega centra;
- sistem upošteva načelo ena enota na vozilo in ena pogodba na uporabnika ter zagotovljena enaka kvaliteta storitve na celotnem evropskem omrežju cestninskih cest.
Ali gre za preizkušen sistem oziroma, ali je predlagana rešitev že operativna?
Sklopi sistema so v množični uporabi že več let, saj se Telargove rešitve satelitskega pozicioniranja, upravljanja z voznim parkom, upravljanja in vodenje logistike vozil ter upravljanja s prometnim sistemom uporabljajo v več državah Evropske unije, Jugovzhodne Evrope, ZDA, v Hong Kongu, Mehiki in na Bližnjem vzhodu.
Sama rešitev elektronskega satelitskega cestninjenja v Sloveniji bo operativna v sedmih mesecih od sklenitve pogodbe med predlaganim zasebnim partnerjem (konzorcijem Viapan) in državo.
Kakšne so reference ponudnika sistema Viapan s področja upravljanja elektronskega satelitskega sistema v prostem prometnem toku?
Reference s področja upravljanja elektronskega satelitskega sistema v prostem prometnem toku ima zgolj en upravljavec v Evropi. Posamezni sklopi sistema Viapan pa so v množični uporabi že vrsto let in jih ponuja več družb. Telargo, ki je podal pobudo za javno-zasebno partnerstvo za vzpostavitev satelitskega cestninjenja, ima reference delujočih in v praksi preizkušenih rešitev posameznih sklopov sistema, in sicer satelitskega pozicioniranja, upravljanja z voznim parkom, upravljanja in vodenje logistike vozil ter upravljanja s prometnim sistemom uporabljajo v več državah Evropske unije, Jugovzhodne Evrope, ZDA, v Hong Kongu, Mehiki in na Bližnjem vzhodu.
Katera podjetja so vključena v projekt Viapan?
Zavedamo se, da gre za tehnično in finančno izjemno zahteven
razvojni projekt, ki ga je možno uspešno izvesti le s sodelovanjem različnih,
predvsem slovenskih razvojnih centrov, projektnih skupin ter visokotehnoloških
družb, družb s področja telekomunikacij, informacijske tehnologije, visoko
integriranih elektronskih vezij, umetne zaznave, ekonomije, prava in drugih
strok. Projekt Viapan je zasnovala projektna skupina, ki jo je zbrala družba
Telargo d.o.o. Ljubljana, pri pripravi projekta pa sodeluje še nekaj
specializiranih slovenskih podjetij za posamezna
tehnična področja, pri delu sistema za vzpostavitev nadzora (»enforcementa«) pa
tudi ameriški Remington-Elsag, vodilno podjetje na področju vizualne
prepoznave.
Tehnologija
Katere so naloge OBU naprave za cestninjenje?
Osnovne naloge OBU naprave Viapan sistema v vozilu so:
- določanje pozicije vozila in smeri vožnje s pomočjo GPS sprejemnika;
- obračun cestnine na enoti na podlagi pozicije vozila in prednaloženih podatkov: zemljevidi, ceniki s cestninskimi segmenti in tarifami, upoštevanje diferenciacije po času, karakteristikah vozila (število osi, emisijski razred)
- obojesmerni prenos podatkov od enote do obračunskega centra preko GPRS povezave; ob tem OBU naprava Viapan sistema podpira tudi mikrovalovno tehnologijo za krajši doseg, ki temelji na CEN DSRC 5,8 GHz standardu;
- določitev cestninskega razreda vozila s strani voznika gospodarskega vozila;
- nadzorovanje ustreznega delovanja OBU enote v vozilu;
- alarmiranje nadzornega/operativnega centra v primeru nevarnosti.
Ali je bila predlagana rešitev satelitskega cestninjenja že testirana?
Predlagana rešitev je v testiranju že dalj časa, OBU naprava pa je pilotno vgrajena že v večje število vozil.
Koliko časa bo potekalo testiranje sistema na celotnem AC križu RS?
Testiranje Viapan sistema v Sloveniji bo trajalo vse do predvidene vzpostavitve rednega obratovanja elektronskega cestninskega sistema s satelitsko navigacijo, za katerega je bila državi podana pobuda za javno-zasebno partnerstvo.
Kakšna je pokvarljivost sistema oz. OBU naprave?
Predvidena pokvarljivost OBU naprav je 5% v življenjskem obdobju desetih let; ker je OBU naprava v lasti ponudnika cestninjenja, jo bo ta, v primeru okvare v življenjski dobi, uporabniku brezplačno zamenjal.
Kakšna je natančnost izračuna satelitskega cestninjenja?
Natančnost izračuna cestninjenja znaša več kot 99%.
Kako se bo izvajal nadzor (»enforcement«)?
Nadzorni sistem vključuje fiksni (stacionarni) in mobilni nadzor z ustrezno programsko podporo delovanju sistema. Glavne komponente nadzornega sistema so:
- avtomatska identifikacija vozil;
- avtomatska klasifikacija vozil (načeloma je klasifikacija povezana z identifikacijo vozila, saj že iz baze podatkov o posameznem vozilu sistem dobi tudi podatek, v kateri cestninski razred sodi vozilo; vendar pa problem nastane, ko je na primer k vozilu prikopljena še prikolica);
- procesiranje podatkov;
- odkrivanje
Stacionarna oprema (portali) bi bila postavljena na ključnih točkah cestninskega omrežja, ki komunicira z OBU napravo za cestninjenje v vozilu in na ta način odkriva morebitne kršitelje. Stacionarna oprema vsebuje sistem za klasifikacijo vozil (laserske zavese), DSRC čitalec ter video kamere za avtomatsko identifikacijo vozil.
Ali lahko uporabnik izključi napravo v vozilu; kako se bodo preprečile /zaznale kršitve in namerna zloraba naprave; npr. prekritje naprave (GPS antene) z »alu folijo«?
Uporabnik napravo lahko izključi, vendar bo takšna zloraba prepoznana na vseh kontrolnih točkah in s tem omogočeno ustrezno ukrepanje cestninskih nadzornikov.
Katere komponente in fukcionalnosti vključuje OBU naprava za cestninjenje; gre v tem primeru za »pametno napravo«, ki deluje po principu »Intelligent Client«, kjer poteka obračun na enoti in se v obračunski center prenesejo le seštete vsote cestnine?
Da, OBU naprava sistema Viapan v celoti deluje v skladu s priporočili tehnične ekspertne skupine pri Evropski komisiji za področje satelitskega cestninjenja glede uporabniškega modela po principu »Intelligent Client« (oz. »thick client«), poleg satelitskega cestninjenja pa omogoča tudi cestninjenje na osnovi mikrovalov (DSRC). Naprava v vsakem trenutku hrani model cestninskih cest in cenikov, tako da se celoten obračun cestnine opravi v sami napravi. Naprava prav tako podpira funkcijo e-call ter vizualno in zvočno predvajanje prometnih informacij.
Kakšna je življenjska doba OBU naprave za cestninjenje?
Življenska doba naprave je 10 let. Ponudnik sistema mora zagotoviti, da naprava deluje pravilno, obveznost uporabnika OBU naprave v vozilu pa je ustrezna uporaba in delovanje enote. Uporabnik OBU naprave ima vselej možnost nadzora njenega ustreznega delovanja prek signalnih lučk, ki uporabnika obveščajo o ustreznosti delovanja naprave: zelena signalna luč pomeni, da enota deluje, rdeča signalna luč pomeni, da naprava ne deluje in je najprej potrebno preveriti, če je ustrezno nameščena (priklopljena na vir napajanja) in če je potrebno, se nadalje obrniti na ponudnika naprave.
V primeru, da se OBU naprava pokvari med vožnjo po cestninski cesti; kako bo voznik lahko reševal problem?
Uporabnik ima v tem primeru več možnosti: s pritiskom na tipko »SOS« bo lahko o tem poslal sporočilo v nadzorni/operativni center oz. se bo oglasil na najbližjo servisno točko, ki bo neposredno ob cestninskem omrežju, kjer mu bodo nedelujočo napravo zamenjali.
Kako se montira OBU enoto v vozilo?
Namestitev naprave v vozilo je enostavna, saj se lahko priključi na napajanje vžigalnika v vozilu in pritrdi na vetrobransko steklo oz. armaturno ploščo v vozilu. Mogoča je tudi priključitev na stalni vir napajanja v vozilu.
Kolikšen je predviden čas montaže naprave v vozilo?
Enostavna namestitev bo predvidoma trajala 5 minut in jo bo lahko opravil vsak voznik.
Ali lahko montaža trajno poškoduje vozilo?
Pravilna namestitev ne poškoduje vozila, saj se pritrdi vakuumsko na vetrobransko steklo oz. armaturno ploščo v vozilu in priključi na vžigalnik.
Ali bo OBU naprava prenosljiva med vozili?
Med vozili nad 3,5 tone največje dovoljene mase ne, saj bo personalizirana na konkretne karakteristike vozila, kot je to zapisano v dokumentih teh vozil (število osi, emisijski razred ipd.), ostale OBU naprave pa bodo lahko prenosljive med vozili znotraj istega cestninskega razreda.
Ali bo OBU naprava omogočala priklop na diagnostiko vozila?
Viapan OBU naprava to tehnično omogoča, saj podpira tako bluetooth diagnostične vmesnike kot tudi CAN diagnostični vmesnik.
Na kakšen način bo izvedena personalizacija enote na ID uporabnika in njegovo vozilo?
Za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone se bo personalizacija OBU naprav izvedla na prodajnem mestu/servisni točki, pri čemer bo uporabnik predložil dokumentacijo o vozilu, v katerem se bo naprava uporabljala, iz katere bodo razvidne karakteristike vozila, pomembne za razvrstitev vozila v cestninski razred glede na določila Direktive o zaračunavanju uporabnine za tovorna vozila 2006/38/ES in 1999/62/ES (število osi, emisijski razred, ipd.). Te karakteristike se bodo zapisale v OBU enoto za cestninjenje.
Pri predplačniških uporabnikih Viapan sistema satelitskega cestninjenja ne bo nikakršne personalizacije OBU naprave za cestninjenje, ki bi bila vezana na ID uporabnika.
Na kakšen način se bo reševal problem cestninjenja skupine vozil v pogojih, ko so npr. cestninski razredi določeni glede na število osi na vozilu?
Razvrstitev tovornih vozil nad 3,5 t največje dovoljene mase v cestninski razred je odvisna od števila osi na (vlečnem) motornem vozilu in priklopniki ali polpriklopniku, ko gre za skupino vozil. Viapan sistem dopušča vnaprejšnji zapis števila osi na OBU za vlečna vozila in za skupine vozil s stalnim številom osi (npr. najbolj pogosta sestava 2 + 3) oziroma za nestalne/sprejemljive sestave skupine vozil omogoča izbiro ustreznega cestninskega razreda glede na dejansko število osi vlečnega vozila in dodanega polpriklopnika ali priklopnika (npr. 2+1, 2+2 ali 2+3 itd.) preko menuja na OBU napravi.
Na kakšen način bo zagotovljena interoperabilnost naprave z ostalimi sistemi satelitskega elektronskega cestninjenja?
Interoperabilnost, kot je zastavljena v okviru projektov CESARE in MEDIA, je razdeljena na dve področji: tehnološkega in poslovnega. Viapan sistem pokriva tehnološki del interoperabilnosti, medtem ko ostaja področje poslovne interoperabilnosti v celoti v domeni javnega partnerja (operaterja oz. države).
Ali bomo lahko OBU napravo uporabljali za elektronsko cestninjenje tudi v sosednjih državah in vseh ostalih evropskih državah?
Tehnološko gledano da, saj Viapan sistem satelitskega cestninjenja v celoti pokriva tehnološki del interoperabilnosti. Poslovni dogovori o interoperabilnosti s sistemi v drugih državah so v domeni javnega partnerja (operaterja, to je države).
Ali bi lahko z uvedbo elektronskega satelitskega cestninjenja in razširitvijo cestninjenja tudi na ostalo državno cestno omrežje lahko ukinili letno cestno takso, ki jo vozniki plačujemo ob registraciji vozila?
Tehnično je to možno, odločitev o tem pa je na strani države.
Zasebnost
Na kakšen način bo zagotovljena varnost osebnih podatkov in zasebnosti?
Vsi podatki, potrebni za obračun cestnine, se nahajajo v napravah za cestninjenje (t.i. OBU, »on-board-unit«) tako, da je celotni sistem z varovanjem osebnih podatkov v posesti uporabnika. OBU naprave periodično v obračunski center pošiljajo zgolj vsote porabljenih cestnin, brez kakršnihkoli lokacijskih ali drugih podatkov, iz katerih bi bilo možno ugotoviti, kdaj in katere ceste je uporabljalo vozilo, opremljeno z napravo za cestninjenje.
Nadzorni/operativni center tekoče nadzira pravilnost delovanja naprave na način, da dokler naprava deluje pravilno, njena identiteta ni izdana. Do podrobnih podatkov o času vožnje in lokacijah vozila z OBU napravo za cestninjenje se dostopa le na izrecno zahtevo uporabnika (npr. v primeru reklamacije) in le takrat so podatki za sledenje vozila dostopni tudi v nadzornem/operativnem centru.
Ali bo ohranjena anonimnost voznika?
Da. Vsi podatki, potrebni za obračun cestnine, so vseskozi v posesti uporabnika, saj se nahajajo v OBU napravi za cestninjenje, ki obračunskemu centru občasno posreduje zgolj vsote porabljenih cestnin, brez kakršnihkoli lokacijskih ali drugih podatkov, iz katerih bi bilo možno ugotoviti, kdaj in katere ceste je uporabljalo vozilo, opremljeno z napravo za cestninjenje.
Nadzorni/obračunski center tekoče nadzira pravilnost delovanja naprave na način, da dokler naprava deluje pravilno, njena identiteta ni izdana. Do podrobnih podatkov o času vožnje in lokacijah vozila z OBU napravo za cestninjenje se dostopa le v primeru zaznave kršitve ali na izrecno zahtevo uporabnika (npr. v primeru reklamacije) in le takrat se pregledajo transakciji podatki iz OBU naprave tako, da se poveže z OBU napravo preko vzdrževalnega modula.
Varovanje podatkov v nadzornem/obračunskem centru je urejeno v skladu s standardom ISO 27001, ki ga v iste namene implementirajo tudi bančne institucije.
Kakšna je verjetnost zlorabe podatkov, ko le-ti zapustijo napravo za cestninjenje v vozilu; kako je torej zaščiten prenos podatkov iz OBU naprave za cestninjenje v vozilu do nadzornega/obračunskega centra?
Iz OBU naprave se v obračunski center prenaša podatek o vsoti porabljene cestnine, ki je zaščiten z enkripcijo, ki vključuje naslednje mehanizme:
- VPN/APN APN/VPN povezava do GGSN (GPRS terminala) mobilnega operaterja;
- A5/3-GEA 3 enkripcijski algoritem apliciran v GSM/GPRS standardu;
- opcijsko lahko enkripcijski mehanizmi bazirajo na kriptografiji z eliptičnimi krivuljami./li>
Veliki poseg v zasebnost posameznika predstavljajo tudi nadzorni sistemi (video nadzor, sistem za avtomatsko prepoznavanja registrskih tablic, itd.). Na kakšen način bo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov zbranih preko nadzornih sistemov?
Varovanje podatkov v nadzornem/obračunskem centru je urejeno v skladu s standardom ISO 27001, ki ga v iste namene implementirajo tudi bančne institucije.
Ali se bodo zbrani podatki uporabljali tudi v kakšne druge namene, kot zgolj za obračun cestnine?
Ne. Povsem anonimne podatke prevoženih odsekov pa
je možno uporabiti za potrebe napovedovanja potovalnih časov po cestninskih
cestah v realnem času. Uporaba takšnih podatkov spoštuje najstrožje kriterije
varovanja zasebnosti.
Finance
Koliko bo uporabnika stala OBU naprava za cestninjenje?
OBU naprava za cestninjenje bo v okviru Viapan sistema v lasti ponudnika cestninjenja, uporabnik pa bo za čas njene uporabe poravnal kavcijo (depozit) v višini njene produkcijske cene, to je 119,50 EUR (oz. zaokroženo, 120 evrov). S kavcijo se zagotovi racionalen obseg števila OBU naprav v obtoku, kar je v Sloveniji, ki je tranzitna država in ima relativno kratko cestno omrežje, ključnega pomena za izvedbo racionalnega cestninjenja. Ob vrnitvi OBU naprave, ne glede na njeno starost, prinositelj dobi povrnjeno celotno kavcijo. V primeru, da OBU naprava preneha delovati (izteče se življenjska doba zaradi okvare ali iztrošenosti), prejme uporabnik novo OBU napravo.
Ali bo moral uporabnik kupiti OBU napravo?
Ne, uporabnik bo za čas uporabe naprave plačal le kavcijo (depozit) v višini njene produkcijske cene, s čimer se bo zagotovil racionalen obseg števila OBU naprav v obtoku, kar je v Sloveniji, ki je tranzitna država in ima relativno kratko cestno omrežje, ključnega pomena za izvedbo racionalnega cestninjenja. Vračilo kavcije se izvaja po načelu »na prinositelja«.
Kako se bo izvajal obračun porabljene cestnine?
Obračun porabljene cestnine se izvede na podlagi prevoženih segmentov cestninske poti (vstopne/izstopne točke vozila na cestninsko omrežje, torej glede na prevoženo razdaljo), ob tem pa se upošteva tudi vse preddefinirane podatke, , ki so prednaloženi na OBU napravi in ki služijo natančnemu izračunu cestnine, npr. kategorija cestninske ceste, cestninski razred vozila (kategorija vozila, število osi), časovno obdobje uporabe ceste (dnevna, nočna tarifa), emisijski razred vozila idr..
V primeru predplačniškega načina cestninjenja (na OBU napravi vnaprej naloženo dobroimetje) se bo vsota porabljenih cestnin periodično odštevala od dobroimetja.
V primeru pogodbenega razmerja s cestninskim operaterjem (poplačništvo), bo ta uporabniku izstavljal račun za vsoto porabljene cestnine v obračunskem obdobju.
V primeru pogodbenega razmerja z izdajateljem plačilnih kartic (poplačništvo, podobno kot Darsova storitev POP ABC), kot jih bo določil cestninski operater, bo izdajatelj kartic porabljene vsote cestnine zaračunal uporabniku prek zbirnega računa vseh nakupov s plačilno kartico.
Kakšna je cena/strošek vzpostavitve satelitskega cestninjenja?
Investicijska vrednost vzpostavitve satelitskega cestninjenja v prostem prometnem toku za tovorna vozila nad 3,5 tone na slovenskem avtocestnem omrežju znaša 52,3 milijona evrov, za vsa vozila in v celotni življenjski dobi – ta je po predlogu enaka projekcijam iz veljavnega Nacionalnega programa izgradnje avtocest, to je do konca leta 2033 – pa skupaj 1,2 milijarde evrov, kar bi bil vložek zasebnega partnerja.
Ali Viapan omogoča oziroma upošteva tudi alternativne sisteme elektronskega cestninjenja, kot je na primer možnost vnaprejšnjega »bookinga« (napoveš pot in plačaš zanjo, npr. na bencinskih servisih, itd.)?
Viapan je sistem satelitskega cestninjenja, ki med drugim temelji na predpostavki nediskriminatornega dostopa do OBU naprave za cestninjenje v vozilu. Odločitev o izbiri pridobitve OBU naprave ali plačila npr. pavšalnega ali enkratnega zneska za konkretno relacijo je na strani javnega partnerja (države). Snovalci Viapan sistema so poleg satelitskega cestninjenja sposobni ponuditi tudi elektronsko različico vinjete (pavšalnega ali enkratnega zneska cestnine za konkretno relacijo glede na vrsto vozila).
Kdo bo lastnik SIM kartice? Bo potrebno plačevati ločeno naročnino?
Lastnik celotne OBU naprave bo ponudnik cestninjenja, ki bo v celoti poravnaval tudi vse komunikacijske stroške OBU naprave za uspešno izvedbo cestninjenja.
Uvedba sistema satelitskega cestninjenja zahteva tudi obsežne logistične storitve, podporo uporabnikom. Ob tem je potrebno tudi upoštevati, da naj bi bilo na slovenskih cestah kar 55% tovornjakov iz tujine. Katere storitve boste izvajali oz. kako boste poskrbeli za ustrezno logistično podporo; podporo uporabnikom, itd.?
Viapan bo ustrezno logistično podporo zagotovil z zadostnim številom prodajnih mest in servisnih točk v neposredni bližini celotnega cestninskega sistema z neprekinjenim delovanjem 24/7.